»Meja s  Hrvaško je na srečo še vedno nedorečena«

pravi  Frane Goljevšček 

Civilna družba Slovenije za mejo v Istri, nastala kot gibanje v zaščito pravic slovenskega naroda po pravični  meji Slovenije in Hrvaške, letos praznuje že deseto obletnico. Pred osmimi leti se je organizirala kot društvo istega imena. Frane Goljevšček, ustanovitelj gibanja in društva Civilna družba Slovenije za mejo v Istri, je za Primorska.info odgovarjal na naslednja vprašanja.  

Zakaj ste leta 1999 sploh ustanovili Civilno družbo Slovenije za mejo v Istri?

» V tistem času je prišlo vprašanje razmejitve v Istri do prve resne kritične točke, to je, do velike bojazni, da se bo politika odločila za izbris dela slovenskega ozemlja v Istri. Vprašanje meje  v Istri je namreč  temeljno vprašanje naše celotne južne meje. Ta strah je narekoval odločno aktivnost kakršnekoli civilne pobude. Kipar  Janez Lenassi  me je takrat vzpodbujal k splošni odzivnosti na to nevarnost. Tako sem prišel do zamisli o ustanovitvi Civilne družbe Slovenije  za mejo v Istri  in  izdelal širok program dejavnosti (Peticija, podpisovanje Peticije, obračanje na vse politične stranke, na vodje političnih strank, na znane osebnosti in društva s predstavitvijo problematike in izdajanje glasila Oznanilo). Število članstva se je postopoma dvigalo do več kot dvesto podpisnikov. Toda, politična in delno tudi medijska ignoranca  v vseh teh desetih  letih sta  med člane  vnašala prepričanje, da je pri nas enako  kot v prejšnjem sistemu  že vse v naprej  določeno in zato  nespremenljivo, kar je hromilo zavzetost članstva. Danes naša civilna družba aktivno spremlja dogajanja na področju razmejitve v Istri in se odziva na neprimerne, nedopustne in škodljive poteze.«

Katere so po vašem mnenju te neprimerne, nedopustne in škodljive poteze?

»Osnovna napaka je upoštevanje argumentov za rešitev meje samo od časa po osamosvojitvi. Vseh prejšnjih argumentov, ki  pa so temeljni, politika ni upoštevala. Ti argumenti se nizajo od leta 1944 naprej.«

Katere cilje ste si  zastavili na začetku in kaj vam je v začrtanem času uspelo uresničiti?

»Cilji naše civilne družbe so bili: raziskati ozadja vprašljivih političnih ravnanj, obveščati državljane o resničnem stanju stvari in artikulirati problematiko o pravični meji. Zaradi različnih medijskih blokad teh ciljev  nismo uspeli  zadovoljivo in pravočasno dosegati. Nam je  pa s trmastim vztrajanjem  uspelo, da  večina državljanov danes  ve, kdo je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri in o čem govori.«

Je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri še vedno aktivna?

»Še vedno je delujoča, čeprav se je dejavnost skoncentrirala na ozek krog članov, medtem ko ima od ostalega članstva kontinuirano moralno podporo.«

Kakšne so izkušnje Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri s slovensko politiko v tem desetletju?

» Slovenska politika je predvsem nizko nacionalno zavedna in nedržavotvorna. Diplomacija je zaradi tega nesposobna. Medtem, ko Hrvaška vleče široke poteze, kot jih mora vsaka zrela politika, se Slovenija nekompetentno poigrava z drobižem in vprašljivimi argumenti. Naši politiki igrajo na »prvo  politično točko«  in jih ne zanima ne dolgoročnost, ne nacionalni interes, zato vztrajno popuščajo hrvaškim zahtevam. Vse skupaj izvira iz nedržavnotvornosti, nizke nacionalne zavesti, še vedno žive tradicionalne navezanosti slovenskih politikov na nekdanjo jugoslovansko skupnost in težnje zadostiti pričakovanjem EU, v kateri vidijo politično eksistenčno oporo. In nenazadnje iz strahu pred odkritjem problematike vprašljive  trgovine z orožjem v devetdesetih letih, povezane s hrvaškimi potrebami proti srbski agresiji.   

Naša civilna družba je v diametralnem nasprotju s  političnimi  ambicijami vodstev političnih strank , zato je zamolčana, saj smo  element, ki povzroča politični strah. Šikanirani  smo  tudi skozi represijo sodišč in skozi  blokade  medijev.«

Kaj pa komunikacija z aktualnimi domačimi politiki- imate sogovornika? 

» Med skoraj vsemi političnimi strankami smo vseskozi iskali sogovornike. Na začetku so izmenično stekli tudi obetajoči pogovori, predvsem z  SLS, SNS in Stranko mladih. Vendar pri vseh se je prej ali slej pokazalo, da jih bistvo problematike ne zanima, ampak, da so sledili le interesom pridobivanja političnih točk. Današnji politiki so v stanju neke notranje negotovosti. Občutek imamo, da so prepoznali bistva naših zahtev, kljub temu pa- najbrž   zaradi konsenza katerega rezultat je bil sporazum Drnovšek- Račan, ki so ga potrdili voditelji  vseh političnih strank-,  še vedno ne  pristajajo na pravično  rešitev meje. Tako z aktualnimi politiki še nimamo sogovornika. «  

Vaša osebna ocena vprašanja trenutno še vedno nedorečene meje med Slovenijo  in Hrvaško...

»Meja s Hrvaško je na srečo še vedno nedorečena. Kajti, če bi jo določili v dosedanjih parlamentarnih sestavah, bi bilo že vsega konec (kot je bilo po prvi svetovni vojni s Celovcem in po drugi svetovni vojni z  Gorico in Trstom) in del slovenske Istre bi bil že izbrisan. Najbliže temu izbrisu smo bili ob sporazumu Drnovšek-Račan. Takrat so slovensko »čast«  in slovensko ozemlje rešili Hrvati, ker sporazuma niso sprejeli.«

Vaša pričakovanja glede rešitve vprašanja dokončne meje med Slovenijo in Hrvaško? Katere možnosti so po vaši oceni sploh lahko realne?

»Možnosti niso velike. Namreč: ko se politika odloči za konsenz, četudi napačno, je v sedanji politični sestavi malo upanja za spremembe. Vendar so naša pričakovanja in upanja  še vedno živa, ker so podprta z utemeljitvami, da se bo slovenska zavest vedno bolj krepila. Ubraniti bi morali,- brez vsakega odstopanja-,  ozemeljski minimum celovite občine Piran, oziroma kompromis med južno mejo te občine po sredini Savudrije in  reko Mirno-  nekdanjo južno mejo Svobodnega Tržaškega ozemlja. Upanje je v tem trenutku samo eno:  odložitev problematike za nedoločen čas, oziroma  do državne dozoritve o zgoraj rečenem. Do takrat pa načrtno delovati na nacionalnem ozaveščanju in to  z določeno obliko domovinske vzgoje, ki naj se začne že v vrtcu in osnovni šoli. Pri tem nimamo v mislih nobenih šovinističnih ali ideoloških pripravljalnic, ampak zgolj vzgojo občutenega domoljubja. «

Nekateri trdijo, da je določitev mejne črte med Slovenijo in Hrvaško pravzaprav nesmiselno dejanje, saj, da bo ob včlanitvi Hrvaške v EU, fizična meja med državama itak »odpadla«. Kaj menite vi?

»Državne meje so večne. Prvo dejanje ustanovitve vsake države je določitev meje. Ta se ne spreminja- razen z vojno. A z vojno spreminjajo meje le agresivne države, kar pa Slovenija ni. Če govorimo o  EU, kjer naj bi se meje med članicami izbrisale, gre le za namišljenost, kajti vsaka država pozna svoje meje in jih zna tudi ščititi. Le Slovenci kot kaže v svoji mentalni majhnosti, bi to dejstvo radi pozabili, kot da se svoje države sramujemo.«

Kaj pa meje v glavah ljudi?

» Meje v glavah ljudi morajo ostati, ne samo kot zgodovinski spomin, ampak kot dejstvo. To je garancija nacionalne trdnosti. Na primer: s  sosedom se dobro razumeva in sodelujeva, a dejansko in v glavi poznava lastne  meje. Meje so tiste, ki ločujejo različne interese, ki so sestavni del vsakega posameznika in vsakega naroda ali države, ki čuvajo in plemenitijo identiteto.«

» Slovenska politika je predvsem nizko nacionalno zavedna in nedržavotvorna. Diplomacija je zaradi tega nesposobna. Medtem, ko Hrvaška vleče široke poteze, kot jih mora vsaka zrela politika, se Slovenija nekompetentno poigrava z drobižem in vprašljivimi argumenti,« meni ustanovitelj Civilne družne Slovenije za mejo v Istri, Frane Goljevšček.