Novo ustanovljeno Združenje protikorupcijskega zavezništva je neprofitna ustanova, ki si je zastavila ambiciozne in pogumne cilje spremeniti določene družbene tokove. Predstavniki zavezništva navajajo, da imajo približno 120 članov in simpatizerjev, večinoma iz območij Obale. Predsedniku vlade Borutu Pahorju so namenili odprto pismo, ki ga objavljamo v nadaljevanju. "Septembra bomo preverili, kaj je bilo dejansko narejenega in sklicali protikorupcijsko tribuno, na kateri bomo javnost seznanili z odzivom in delom odgovornih ter predstavili konkretne primere odtujevanja kapitala iz družb," nam je povedal Matjaž Stare, sekretar programskega sveta zavezništva.

V jeseni bodo ustanovili protikorupcijske odbore zavezništva še v Celju, na Jesenicah in v Ilirski Bistrici, po vsej verjetnosti pa tudi v Ljubljani. Sedež zavezništva bo ostal v Ankaranu, kjer so ustanovni člani opravili tudi svoje prve korake.

V zavezništvu se pripravljajo tudi na ustanovitev mediacijskih skupin, na katerih bodo ljudem točno predočili, kakšno finančno breme so lahko njihove pravde in kakšne neposredne koristi lahko od tega pričakujejo. "Naš namen je tudi zmanjšati število pravdnih postopkov pred sodišči, ker smo prepričani, da lahko z odkrito besedo in vzpostavitvijo ponovne komunikacije med sprtimi ljudmi, preprečimo marsikateri nepotreben spor. Menimo, da nam bodo pri tem lahko veliko pomagali upokojeni profesorji, nekdanji sodniki, odvetniki in tožilci. Računamo na tretjo generacijo, za katero mnogi mislijo, da je za odpis, mi pa smo prepričani, da je neprecenljivi vir znanja in izkušenj in zaradi svoje umirjenosti sposobna dokaj objektivno in neprizadeto razmišljat," nam je še povedal Stare.

Uredništvo

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Kabinet predsednika vlade

g. Borut Pahor

Gregorčičeva 20, 25

1000   LJUBLJANA

Spoštovani predsednik vlade

Borut Pahor

Uradno obstojimo šele par tednov, čeprav organizirano delujemo dobro leto. Že ime našega združenja pove vse o naši dejavnosti in ciljih. Strankarsko nismo opredeljeni, razvijamo lastno politično zamisel in doktrino aktivnega spopadanja s privilegiji in korupcijo, ki jih poraja. 

Ni naključje, da je organizacija s takšnim imenom nastala prav na Obali. Mediji, Komisija za preprečevanje korupcije in posamezniki so že dalj časa opozarjali na zakrknjena koruptna razmerja in posledice, ki so še najbolj očitne na območju občine Koper. Privilegiji in korupcija imata v Kopru dolgo tradicijo, vendar dokler je vse skupaj potekalo znotraj lokalne mreže in pojavi še niso bili tako intenzivni, jih Slovenija ni zaznavala, kot motnje, ki lahko ogrozijo stabilnost domačega gospodarstva in mednarodni ugled Slovenije.

Strategija zalednih terminalov

Koruptna razmerja so se hitro poglobila in presegla obalne naveze pod vlado Janeza Janše. Pohlep njegovega lobija si je podredil dve mednarodno priznani družbi, Intereuropo in Luko Koper ter ju začel po ustoličenju lastnih kadrov na vodilnih mestih načrtno izčrpavati. Posledice so znane, obalno kraško gospodarstvo pa je med regijami edino v Sloveniji, ki je v letu 2008 zabeležilo neto izgubo. Intereuropa je resno finančno prizadeta, promet Luke Koper pa je v prvem tromesečju upadel kar za desetino. In če pri Intereuropi lahko del krivde za nezavidljivo gospodarsko stanje naprtimo trenutni recesiji, bi le ta morala ugodno vplivati na poslovni izid v Luki Koper. Gospodarska kriza je namreč prednost za pristanišče globoko v osrčju Evrope in na križišču petega in desetega evropskega prometnega koridorja. Sama geografska lega pristanišča namreč bistveno skrajša transportne poti med trgi v Evropi, Indiji, na Daljnem vzhodu, ki so povezani preko sueškega prekopa.

Očitno je, da se sedanje vodstvo v Luki Koper ni posvečalo v zadostni meri trženju in promociji najkrajše in stroškovno ugodne pomorske transportne poti, ki gre preko pristanišč v severnem Jadranu. Odgovorni v Luki Koper so raje izbrali veliko bolj tvegano in v pogledu naložb nekajkrat dražjo zamisel povečevanja prihodkov preko zalednih terminalov, katere avtor je bil po naših informacijah Igor Jakomin, sedanji sekretar na Ministrstvu za promet.  

V protikorupcijskem zavezništvu ugotavljamo, da so naložbe v zaledne terminale za enkrat in po vsej verjetnosti bo tako tudi v bodoče, donosne izključno v eni smeri, tisti, v kateri odteka denar. V tem pogledu sta sporna predvsem dva terminala. Tisti v Prekmurju in v Aradu v Romuniji. Domnevamo, da gre za gospodarski geografski območji, ki v nobenem pogledu ne zagotavljata dobičkonosnosti naložb glede na proizvodno in logistično transportno koncentracijo ter pretok dobrin.

Zato pričakujemo od poslovodstva Luke Koper in pristojnega ministrstva za promet, da bo javnost v kratkem seznanil z argumenti, prednostmi in izvlečki iz študije gospoda Igorja Jakomina, na kateri poslovodstvo Luke Koper utemeljuje naložbe v zaledne terminale.   

Pri protikorupcijskem zavezništvu smo namreč prepričani, da je bila študija zalednih terminalov narejena zgolj zato, da opraviči odlivanje kapitala iz Luke Koper in da se zabrišejo sledovi o pravem lastništvu kapitala. Na ta način poteka lastniško preimenovanje in koncentracija kapitala v rokah posameznikov, ki načrtujejo, da bodo kupili večinski delež v Luki Koper.

Trade Trans Invest poraja dvome

Podoben projekt so že izpeljali in to prav tako s kapitalom Luke Koper. Poslovodstvo Luke (Robert Časar, Milan Pučko in Aldo Babič) je z odobritvijo nadzornega sveta za 25 milijonov evrov kupilo 10% delež slovaškega holdinga Trade Trans Invest, ki naj bi baje imel v lasti razvejeno in bogato logistično infrastrukturo v srednji Evropi. Zanimivo je, da je omenjeni holding v rokah dunajskega zasebnega sklada Trade Trans, ki je po avstrijski zakonodaji lahko izključno podporno-darilnega značaja, ne more pa opravljati poslovnih funkcij, ki niso neposredno povezane z namenom sklada. Zanimivo je tudi, da si je Luka Koper zgolj z 10% deležem pridobila mesto v tričlanskem poslovodstvu družbe (Milan Pučko) in v petčlanskem nadzornem svetu (Robert Časar). Registriran kapital družbe na 01. 01. 2009 je 1.726.400 EUR.    

Od javne delniške družbe Luka Koper pričakujemo, da bo v kratkem seznanila javnost, koliko je dejansko vredno premoženje Trade Trans Invest d.d., v katerih družbah ima premoženje, kolikšen delež in kakšna je vrednost premoženja družb, v katerih ima TTI lastniški delež.

Sumimo namreč, da je Luka Koper vložila denar v fantomsko družbo in da je 10% delež krepko preplačala. Luka Koper mora, kot javna delniška družba, ki kotira na borzi, obveščati javnost o poslovnih dogodkih in naložbah natančno in ji predstaviti prave podatke.

Borijo se za javno imetje, država neodločna

Takšne in podobne nepojasnjene naložbe Luke Koper so vznemirile zaposlene v podjetju, ki so kar nekaj časa potrpežljivo spremljali izčrpavanje družbe in njeno prekomerno zadolževanje. Sindikat žerjavistov je bil prvi, ki je podvomil v verodostojnost podatkov in v strategijo zalednih terminalov. Potreboval je kar nekaj mesecev, da je prepričal tudi večji del nadzornega sveta, da ni vse tako, kot prikazujeta uprava in prvi nadzornik Boris Popovič  in sedaj, ko se nadzorniki končno zavedajo, da lahko tudi odškodninsko odgovarjajo za sprejete odločitve, je razumljivo, da hočejo počistiti s tistimi, ki so jih zavajali, jih pomanjkljivo informirali ali sploh ne. Težave, s katerimi se trenutno sooča nadzorni svet izvirajo iz povedanega, saj želi predsednik nadzornega sveta Boris Popovič preprečiti, da bi nadzorni svet izpeljal upravičene zamenjave z njegovo na čelu.

Neupravičene odtujitve kapitala v Luki Koper so se dogajale tudi še, ko ste vi prevzeli vlado Republike Slovenije. Pristojni minister, Patrick Vlačič ni primerno in odločno ukrepal oziroma je klub temu, da je bil večkrat soočen z dejanskimi problemi in motivi, ki so delavstvo gnali k uporu, še naprej podpiral upravo in predsednika nadzornega sveta Borisa Popoviča. Predlagal je nekakšno revizijo na osnovi 36 vprašanj, ki ne bo dala nobenega pravega odgovora in tako zavlačeval s posegom v Luki Koper. Predsedniku nadzornega sveta se ni zdelo vredno, da bi se posvetoval s tistimi nadzorniki, ki zastopajo državo, torej javni kapital  ( 70,54%  z obema skladoma in MO Koper), lastnino vseh nas, in da bi pripravili skupen načrt, kako takoj prekiniti oškodovanje, ki se je v Luki Koper evidentno zgodilo. Šele, ko se je ravnotežje odločitev prelevilo v korist tistih nadzornikov, ki so terjali zamenjavo sedanjega predsednika nadzornega sveta in odpoklic uprave, se je Boris Popovič  zganil. Na žalost zopet ne, da bi zaščitil interese družbe in javni kapital ampak tiste, ki so mu škodovali.

Skupna lastnina

V protikorupcijskem zavezništvu smo prepričani, da se za Luko koper bije interesni spopad struj, zato v nobenem pogledu ne podpiramo nadzornikov, ki jih predlaga Patrick Vlačič, saj je očitno, da eni izmed struj pripada tudi sam. Prav tako ne želimo, da se v Luko Koper vrnejo stari, preverjeni kadri, da se znova ne okrepijo nekdanje privilegirane vezi. Od sedanjih nadzornikov odkrito podpiramo Mladena Jovića, Stojana Čeparja, Nebojšo Topića in Olgo Franco, ki so zmogli toliko moči in ponosa, da so se v ključnem trenutku odkrito zoperstavili moči uprave in pritisku Borisa Popoviča.  V upravi in nadzornem svetu Luke Koper morajo sedeti ljudje, ki lahko strokovno in z osebnim ugledom prispevajo k izboljšanju stanja in k pospešenemu razvoju Luke, ne pa takšni, ki podpirajo politično in interesno kupčkanje z našim premoženjem in razmišljajo zgolj o tem, kako ga bodo čim bolj poceni olastninili. Mislimo, da ni nobene potrebe, da se javno premoženje Luke Koper  odlije v zasebne roke. Luka Koper je dobra in perspektivna naložba in od nje naj imajo koristi tisti, ki so jo ustvarili, upokojeni in delavci. In to stališče bomo v protikorupcijskem zavezništvu odločno zagovarjali in nasprotovali vsem poskusom nadaljnjega privatiziranja našega ključnega logista, Še posebej če bo to potekalo na račun izčrpavanja zaposlenih in premoženja Luke Koper.

Odnos, ki ga ima Patrick Vlačič do javnega premoženja in posredno tudi vaša vlada, saj je omenjeni njen član, KAD in SOD pa sta paradržavna sklada, kaže tudi primer Intereurope. Luka Koper, KAD in SOD imajo skupaj v lasti 41% Intereurope. Delež javnih sredstev v njej je precejšen, zato se nam zdi pravilno, da opozorimo na nekatere naložbe (Čehov, Zetatrans in Kosovo) v času Andreja Lovšina, za katere menimo, da višina porabljenih sredstev ni opravičila investicijskih pričakovanj.  Minister Patrick Vlačič je pred časom izjavil, da ga Intereuropa ne zanima, ker ni v njegovem portfelju, vlada pa, da lahko zgolj omejeno ukrepa. Verjetno res, toda vlada in njeni ministri imajo v rokah vse vzvode, da izsledijo poti kapitala in ugotovijo zlorabe, ki so jim bile investicije pokritje. Glede na to, da imamo izjemno strogo zakonodajo, ki se nanaša na pranje denarja in da je mogoče pregledati vse sumljive transakcije v kratkem času ter da imamo v Sloveniji posebej usposobljeno ustanovo Urad za preprečevanje pranja denarja, nas zanima, kaj dejansko ste ali so naredili vaši pooblaščenci, da se odkrijejo sledi in denar vrne družbi, iz katere je bil odtujen. Mislimo, da vam bo javnost za takšne informacije neverjetno hvaležna.

Prav tako želimo, da Patrick Vlačič javno pojasni, zakaj je toliko časa odlašal z reševanjem problemov v Luki Koper in dopustil, da se je oškodovanje javnega in zasebnega premoženja nadaljevalo.

Tresla se je gora, se bo rodila miš ?

Naslednji problem, na katerega vas želimo opozoriti, se nanaša na same preiskave in sodni pregon osumljenih. Mislimo, da bo vse skupaj izzvenelo kot navadna farsa. Saj niti policijska uprava v  Kopru niti  okrožno tožilstvo nimata na voljo zadostnega števila kadrov, ki bi bili strokovno usposobljeni in izurjeni, da bi lahko vse primere pravočasno zaključili in bi jih odvetniki ne mogli spodnesti na sodišču. Osnovni problem, ki ga pri tem vidimo, je, da gre za kompleksne primere in da so se jih preiskovalci in organi pregona tako tudi lotili. Takšne preiskave so dolgotrajne, sojenja se vlečejo, dejanja zbledijo in obsodbe, če do njih že pride nimajo nobenega vpliva na samo preprečevanje  kaznivih dejanj in ogrožanje ljudi in njihovega premoženja. Tega se večina storilcev tudi zaveda in slabo učinkovitost pregona in sodišč izkorišča in s kaznivim početjem nadaljuje.

Sodišča podelila direktorjem neomejena pooblastila, družbeniki odgovarjajo

V Kopru trenutno preiskujejo pet kompleksnih gospodarskih primerov: Intereuropo, Luko Koper, Istrabenz, veriženje z občinskimi zemljišči in prodajo zemljišč Toncity. Slednji je kljub evidentnim, pisnim dokazom, v preiskavi  že dobri dve leti, pa do danes ni prišlo niti do enega obtožnega predloga. Preiskava sama je pokazala, da so v sam primer vpleteni številni posamezniki iz gospodarskih družb, notar, odvetnik, sodišče in MO Koper, vendar ali prav zaradi tega se zadeva še ni znašla pred sodnim senatom. V konkretnem primeru združenje posebej opozarja na koruptno mrežo nedotakljivih privilegirancev, ki se pojavljajo v več sumljivih zgodbah, na katero že par let opozarja tudi Komisija za preprečevanje korupcije.  Primer je še posebej zanimiv, ker tudi sodišče v civilnem pravnem postopku striktno stoji na stališču, da družbeniki, lastniki družbe, pri prodaji premoženja družbe nimajo nobene besede in da s premoženjem družbe lahko samovoljno razpolaga zakoniti zastopnik družbe oziroma direktor.

Takšno stališče namreč odvezuje družbenike vsakršne odgovornosti za poslovanje in usodo podjetja, kar je v nasprotju z domačim pravom in pravili EU in legalizira odtujevanje in zlorabo premoženja gospodarskih družb, kar se je v konkretnem primeru Toncity tudi zgodilo. V konkretnem primeru ne gre za to, da Slovenija nima na voljo zakonodaje, ki določa pristojnosti v pogledu prodaje premoženja gospodarskih družb, temveč za neupravičeno privilegirano pravico sodišča, da tolmači zakone po lastni presoji in prilagaja, čeprav zato ni pristojno.

Sodišče, gledališče fars

Sodišče v Kopru se je v preteklih letih soočilo kar z nekaj aferami, ki kažejo na privilegirana razmerja, ki jih uživajo nekateri obtoženci in odvetniki, vendar pristojni nikdar niso javnosti jasno pojasnili, za kaj je pri zadevah šlo in kaj so naredili, da privilegirana razmerja in pojave neenakopravnosti onemogočijo. Med njimi najbolj očiten primer farse, ki je bil zabeležen na koprskem sodišču je bila oprostilna sodba, ki jo je sodišče izreklo v primeru davčnih zatajitev Borisa Popoviča. Kmalu po tem, je predsednik sodišča Bogomir Horvat prešel med odvetnike Francija Matoza, ki je obtoženega branil. Tu so potem še obtožbe o nepooblaščenem vdiranju v računalniški sistem in spreminjanje spisov, privilegiji, ki so jih imeli določeni odvetniki, da so nepooblaščeno dostopali do spisov, jih razmnoževali in to celo izven uradnih ur sodišča. V tem pogledu bo verjetno marsikaj morala javnosti povedati tudi predsednica Višjega sodišča Joža Velkavrh.

Pri protikorupcijskem zavezništvu menimo, da je sodišče dolžno preiskati vse primere in sume, ki so bili izraženi glede objektivnosti in zakonitosti dela ustanove ali o posameznih uslužbencih in sodnikih ter da mora o ugotovitvah in ukrepih obvestiti javnost. Ne nazadnje gre za vrnitev zaupanja v sodno vejo oblasti in v avtonomnost sodišč in sodnikov. Za enkrat koprsko sodišče bolj spominja na gledališče sodnih fars, vendar ne mislimo posploševati in kriviti sodnic in sodnikov, ki delo opravljajo častno, strokovno in velikokrat tudi pod močnim pritiskom strank, obtožencev in njihovih odvetnikov.

Pri protikorupcijskem zavezništvu bomo glede na močno načet ugled koprskega sodišča, pozvali javnost, naj se izogiba pravd  pred omenjenim sodiščem in zahteva, da se postopki, v katerih dvomi v objektivnost in strokovnost, prenesejo na druga sodišča. Pri protikorupcijskem zavezništvu že pripravljamo socialno mrežo privilegiranih razmerij in privilegirancev, ki bodo dali marsikateri odgovor o objektivnosti in avtonomnosti sodnikov in sodnic na koprskem sodišču.

Menimo, da je javni nadzor nad delom sodnic in sodnikov slab, zato bomo krepko delali tudi na tem, da spravimo v sodne dvorane čim več ljudi, da bodo spremljali razprave. Za nas so še posebej zanimive razprave, ki se nanašajo na gospodarski kriminal in korupcijo.

Čiščenje koruptnega okolja

Od ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar in ministra za pravosodje Aleša Zalarja pričakujemo, da bodo v kratkem opravili delovni sestanek, na katerem se bodo neposredno dogovorili, kako bodo strokovno in številčno okrepili kriminalistično službo pri Policijski upravi Koper in okrožno državno tožilstvo. Slednjega bosta v kratkem zapustila dva izkušena tožilca. Želimo, da omenjeni o konkretnih ukrepih, kako bodo pospešili preiskovalna dejanja in pregon v Kopru, seznanijo tudi javnost. Po naši oceni, bi v Kopru ta trenutek potrebovali najmanj 15 dodatnih kriminalistov in 5 tožilcev, da bodo kos kriminalni pogači, ki so jo dobili na mizo. Spoštovani predsednik vlade, ne smete namreč pozabiti, da so gospodarski kriminal v Kopru, korupcijska in privilegirana razmerja že dosegla raven, ki izpodjeda družbene in gospodarske dosežke. Neposreden dokaz je poslabševanje krvne slike lokalnega in regijskega gospodarstva, posreden pa soočanje z izgubo delovnih mest, siromašenje prebivalstva, padec življenjske ravni in zaostrovanje socialnih razmerij.

V času, ko se država resno sooča s krizo, bi pričakovali, da bodo njene aktivnosti okrepljene izrazito tam, kjer posamezniki evidentno odtujujejo denar in ga perejo preko mednarodnih in notranjih naložb in tokov. Breme zavoženih in izčrpanih družb in zaposlenih bo prej ali slej padlo na državni proračun, strategija povečevanja davkov, ki bremenijo predvsem potrošnjo pa se ne bo obnesla. Država naj v prvi vrsti pride do denarja tistih, ki so oškodovali gospodarske družbe, državno premoženje in posameznike in naj jim pobere nezakonito pridobljena sredstva ter vrne tistim, ki so jih ustvarili. Šele takrat bomo lahko presojali, kako težko breme je kriza za Slovenijo in njene državljane.

Slovenija mora v kratkem sprejeti strategijo boja proti gospodarskemu kriminalu in korupciji in zagotoviti finančna in materialna sredstva za njeno dosledno izvajanje. Učinkovit pregon kriminalnih dejanj v gospodarstvu in dosledno ukinjanje formalnih in neformalnih privilegijev na vseh ravneh, se bo neposredno pokazal tudi v višji rasti BDP in proračunskih prihodkov.

Privilegiji krnijo ugled primorske univerze

V zadnjih letih smo v Sloveniji imeli kar nekaj dogodkov, ki so opozorili na neupravičene privilegije znotraj univerz ali pa so bili izraženi celo odkriti sumi o zlorabah in kaznivih dejanjih. Ugotavljamo, da se znotraj univerz vedno bolj utrjuje prepričanje, da morajo fakultete postati dobičkonosne ustanove, ki naj bi večino prihodkov zagotavljale s šolninami. Takšno prepričanje že danes posamezne fakultete spreminja v ponudnike različnih, tržno privlačnih  in nekakovostnih programov, katerih cilj je izključno akumulacija zaslužka. In medtem ko se osebni standard kadrov, ki so zaposleni na fakultetah in univerzah, krepi, so vedno močnejši pritiski na znižanje standarda in težko pridobljene pravice rednih študentov. Uvedba šolnin pomeni diskriminatoren poseg v pravice sedanjih in bodočih študentov, ker le ti največkrat nimajo na voljo rednih sredstev, da bi lahko plačevali strošek izobraževanja. Prav tako smo proti ustanavljanju zasebnih, elitističnih fakultet, na katerih bo študij dostopen zgolj premožnejšim. Zamisli v tej smeri preprosto ne podpiramo, ker bi to v izhodišču botrovalo nastanku privilegiranih izobražencev, iz katerih bi se kasneje popolnjevali gospodarski in politični lobiji, katerih edini cilj je prevladati nad gospodarskim in družbenim življenjem.

Kje obstojijo precejšnje rezerve za kakovostnejše visokošolske in fakultetne  programe, so nedavno pokazali študentje primorske univerze, ki so zaradi privilegiranega obravnavanja zaposlenih na univerzi zahtevali brezpogojen odstop rektorja Rada Bohinca. Seveda se gospod ne čuti krivega in pravi, da so zahteve študentov preuranjene ter da pri večini očitkov, ki so jih nanj naslovili študentje sploh ne gre za kazniva dejanja. S temi besedami rektorja se seveda strinjamo, toda opozarjamo na odgovornost, ki jo ima rektor do ugleda univerze. Ustanova, v kateri so privilegiji nekaj običajnega, podrobna poročila in interne preiskave pa pristajajo na dnu predalov in čakajo, da jih bo prekril prah, namesto da bi postale jedro kritičnih razprav na univerzi in fakultetah pri iskanju poti za kakovostnejši študij in enakopravno obravnavanje študentov.

Ministra za visoko šolstvo Gregorja Golubiča in rektorja Rada Bohinca zato pozivamo, da povesta javnosti ali se mislijo na primorski univerzi resno spopasti s privilegiji, nesorazmernimi zaslužki posameznikov in neenakopravnim obravnavanjem študentov pri izpolnjevanju pogojev za doseganje formalne izobrazbe in kdaj se bodo reševanja omenjene problematike lotili ter kako.  

Župan grozi zakoniti pravici ljudi, da javno izražajo mnenja

O privilegijih, ki jih uživajo osebni prijatelji in znanci župana Borisa Popoviča in o aferah zaradi njih, o katerih mediji podrobno in dostojno poročajo, ne bomo posebej razpravljali. Župan Popovič je primer, ki ga mora v prvi vrsti rešiti lokalna politika in tisti, ki so ga postavili. To so volivke in volivci. Nas pa izrecno zanima, zakaj država, kot varuh zakonitosti, ne ukrepa v evidentnih primerih, ko MO Koper ne izpolnjuje odločitve sodišč (primer financiranja Krajevne skupnosti Koper). Nam država s tem sporoča, da pravni sistem v Slovenije ne deluje več in da naj se vsak znajde, kot ve in zna ter da so odločbe in sodbe sodišč zgolj pisanja za boljši vtis. Medtem, ko smo dnevno priča izvršbam na sredstvih po kratkem postopku, tudi pri tistih, ki dejansko nimajo nič, si drugi lahko samovoljno privoščijo, da sklepe sodišč preprosto ignorirajo. Minister za pravosodje, Aleš Zalar, bo javnosti prav verjetno z veseljem pojasnil vsebino privilegijev in zakone na katerih so utemeljeni, da posamezniki, ki so odgovorni za izpolnjevanje obveznosti v samoupravnih lokalnih skupnostih in na ravni države, sodne odločbe enostavno lahko prezrejo.

V primeru koprskega župana Borisa Popoviča nas zanima predvsem nekaj drugega. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel 29. maja 2009, je o mirnih protestih, ki so jih pripravili luški delavci v podporo nadzornikom, ki se odkrito ne strinjajo s poslovnimi ukrepi uprave Luke in načinom, s katerim prvi nadzornik Boris Popovič vodi nadzorni svet, izjavil: »Ne moremo dovoliti, da ulica vodi igro. Naredil bom vse, da se to ne bi dogajalo.«  Zadnje vprašanje naslavljamo na ministrico za javno upravo, Irmo Pavlinič Krebs. Zanima nas, od kdaj in na podlagi katerih zakonov imajo župani v Sloveniji pravico, da presojajo o legitimnosti javnega zbiranja in izražanja mnenj ter da prepovedo takšna združevanja ali jih celo preprečijo. Glede na to, da župani oziroma občinske oblasti nimajo lastnih enot prisile ali lahko izdajo policiji na svojem območju ukaz, da ukrepa. In sploh ali župani in občinske uprave imajo kakršnokoli možnost, da prepovedo in preprečijo javne shode, ki ne ogrožajo ljudi in imovine.

Gospod prvi minister,  vprašanja, ki smo jih zastavili vam in ostalim ministrom v vladi, na kratko opozarjajo na zaostrene korupcijske razmere in privilegije na območju občine Koper. Zavedamo se, da boste v teh težkih dneh, ko mrzlično presojate protikrizne ukrepe in njihove učinke, le težko našli čas, da se posvetite branju našega dopisa. Mislimo pa, da naše pisanje neposredno sodi v kontekst vašega prednostnega dela, saj vas bo mogoče opozorilo na nekatere stvari, ki prav tako sodijo v reševanje težav, ki jim botrujeta finančna in gospodarska kriza.

Menimo tudi, da bi lahko Obali in njenemu gospodarstvu posvetili kakšen dan ter se neposredno prepričali kako deluje Druga republika in kakšne so posledice, ko jo je zapustil vaš politični tekmec Janez Janša.

Lepo vas pozdravljamo !

Maks Nedoh,

predsednik Združenja protikorupcijskega zavezništva

Matjaž Stare,

sekretar programskega sveta