Na regijskih posvetih z gospodarstveniki se je minister Gregor Golobič srečal z gospodarstveniki Obalno-kraške regije v Kopru in Severno-Primorske regije v Novi Gorici. Na posvetih so sodelovali še Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, Janko Burgar z Ministrstva za gospodarstvo ter Barbara Zalar z Direktorata za tehnologijo MVZT.

Vlada je v letu 2009 s hitrim angažiranjem sredstev, tudi evropskih, pomagala gospodarstvu, je uvodoma izpostavil Golobič. Vsa razpoložljiva evropska sredstva je lani MVZT v celoti počrpalo, Ministrstvo za gospodarstvo pa jih ima na voljo še okoli 180 milijonov evrov, ki jih načrtuje letos nameniti za t.i. gospodarska središča. Minister Golobič je opozoril, da je bilo evropskih sredstev za raziskave in razvoj na voljo relativno malo, kar je pripisal dejstvu, da v obdobju, ko so se le-ta v preteklosti delila, temu področju vlada takrat ni namenila ustreznega pomena. Zato si minister Golobič obeta dodatna evropska sredstva dobiti s prerazporeditvijo obstoječih evropskih sredstev iz resorjev, kjer jih niso počrpali. Opozoril je na javno finančne težave in pojasnil, da izapada evropskih sredstev ne bo mogoče nadomestiti s sredstvi iz proračunske blagajne. Obenem pa ugotavljal, da bodo evropska sredstva edina razvojna sredstva prihodnjih nekaj let.

Proračunska sredstva bo potrebno radikalno krčiti, je povedal Primorskim gospodarstvenikom, zato bo treba na novo premisliti kaj in v kolikšnem obsegu financirati iz proračunskih sredstev. "Skozi razmislek znotraj vlade kako vendarle ohraniti podporo gospodarstvu, je bilo sklenjeno, da se naredi premik od nepovratnih sredstev na povratne oblike pomoči," je povedal Golobič in dodal, da se pri tem vlada zaveda, da na področju raziskav in razvoja štejejo le nepovratna sredstva. Če želi Slovenija doseči lizbonski cilj o vlaganju 1 odstotka javnih sredstev v raziskave in razvoj, bo treba ohraniti ugoden trend iz lanskega leta, je prepričan minister.

Janko Burgar je dodal, da je tudi Ministrstvo za gospodarstvo lani razdelilo med podjetja 197 milijonov evrov kar je največ doslej. Letos pa se obdobje nepovratnih sredstev končuje, je dodal. Novih sredstev za nepovratne oblike financiranja namreč ni več. Z gospodarskimi središči, za katere imajo na voljo 180 milijonov evrov, pa načrtujejo podpreti projekte nacionalnega pomena. Na poziv za predloge projektov gospodarskih središč, ki so ga objavili, in se je zaključil 15. januarja, so prejeli okoli 40 vlog, je udeležence posveta seznanil mag. Burgar.

Sibil Svilan iz SID banke je poudaril, da so lani plasirali 2 milijardi evrov 1700 podjetjem. Gre izključno za povratna sredstva. 80% njihovega plasmaja gre do podjetij preko poslovnih bank, v 20 % pa neposredno podjetjem. Tudi v SID banki so prepričani, da daje najboljše rezultate kombinacija povratnih in nepovratnih sredstev. Največji potencial vidijo v malih in srednjih podjetjih, pomembno pa se jim zdi, da se mala podjetja usposobijo za prehod v srednje velika. V ta namen so v SID banki za letos zagotovili 200 milijonov evrov. Sicer pa je po besedah Svilana glavni generator razvoja izvoz. SID banka bo za izvozne posle podjetij v letošnjem letu namenila 300 milijonov evrov. Posebej načrtujejo spodbujati izvoz na tržišča, ki so perspektivna, ker jih kriza ni prizadela. To so Brazilija, Kitajska, Republika Južna Afrika, Indonezija, arabske države. Po letu 2008, ki je bilo krizno in letu 2009, ki bi ga lahko označili za intervencijsko s strani države, prehajamo v leto 2010, ki bo pokazalo, kdo bo krizo premagal, je dejal Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke.

Primorski gospodarstveniki so v razpravi v Kopru opozarjali, da bi država morala pomoč nuditi tudi tistim inovativnim podjetjem, ki imajo na začetku slabe ali negativne bilance, pa zato ne morejo pridobivati kreditov. Iz Istrabenza Plini so opozorili na problem plinifikacije Obale. Na projektu oskrbe z zemeljskim plinom v tem podjetju delajo že dve leti, zataknilo pa se je, ker nujno potrebujejo za nadaljevanje 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki jih morajo plačati za navezavo na italijanski plinovod.  Gospodarstveniki so izrazili tudi potrebo po tem, da se delo agencij v prihodnje združi, saj so razpisi, ki jih objavljajo agencije preveč razpršeni, ugotavljajo. Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc je spregovoril o regionalnih ciljno raziskovalnih projektov (CRP), ki so jih zasnovali, vendar si želijo finančnih subvencij, ki jih vidijo v morebitni navezavi na nacionalne CRP. Minister Golobič je ob tem opozoril, da je potrebno razmisliti, ali bi drobljenje sredstev nacionalnih CRP na regionalne dalo pozitivne rezultate.  Rektor Bohinc pa si obeta tudi finančne spodbude države za karierne centre in patentne pisarne.

Iz podjetja Kompas turizem so opozorili na problematiko financiranja turistične infrastrukture. Vlaganje v izgradnjo hotelov in okoliške infrastrukture so sicer ocenili za pozitivno, a hkrati opozorili, da primanjkuje osnovne turistične infrastrukture, ki pritegne goste v neko regijo, kot je cesta, železnica, ladijski potniški promet. Zato bi bilo nujno vlagati v koprski pomorski terminal ter v portoroško letališče, so prepričani. Tej pobudi se je pridružila tudi predstavnica Luke Koper, ki je povedala, da se gospodarska kriza ni dotaknila potniškega pristanišča v Kopru. Zato so kandidirali na razpisu za izgradnjo turistične infrastrukture, vendar neuspešno, saj ta razpis ni predvideval sredstev za investicije kot je gradnja potniškega terminala.

Severnoprimorski gospodarstveniki za spremembe na področju raziskovalne dejavnosti

Severnoprimorski gospodarstveniki niso zadovoljni z načinom financiranja raziskovalne dejavnosti, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča pa so pozvali, da naj naredi radikalne spremembe na področju raziskovalne dejavnosti.

Kot je na posvetu za gospodarstvenike dejal Golobič, so v gospodarstvu z mislimi že v prihodnosti, v novih poslih. Glede nepovratnih sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti pa je dejal, da so ta skoraj v celoti izčrpana, v prihodnosti pa naj bi bilo precej manj možnosti za pridobitev teh sredstev.

"Javno finančne razmere so precej zaostrene in se bodo še nekaj časa zaostrovale," je dejal Golobič. Ob tem je poudaril, da imamo za raziskovalne-razvojne aktivnosti na voljo zelo malo evropskih sredstev, ker smo jih v kriznem letu v večini že počrpali.

Vlada in ministrstvo si prizadevata za pridobitev dodatnih sredstev, istočasno pa razvijata mehanizme t.i. povratne pomoči, ko bi bila podjetja deležna neke podpore v obliki kapitalskega oz. kreditnega aranžmaja. Z njimi bil lahko podjetja pod ugodnimi pogoji financirala svoje projekte in na ta način zagotovila kontinuiteto svojih prizadevanj za višjo dodano vrednost, je na posvetu, ki sta ga pripravila ministrstvo in novogoriška gospodarska zbornica, še zatrdil minister.

Vodja sektorja za konkurenčnost in industrijsko politiko na ministrstvu za gospodarstvo Janko Burger je tudi severnoprimorskim gospodarstvenikom dejal, da je gospodarsko ministrstvo podjetjem lani razdelilo za 197 milijonov evrov sredstev. "Če gledamo na vsa sredstva, ki bodo na voljo letos, so planirana v višini 191 milijonov evrov. To pomeni, da gre vsaj v okviru gospodarsko razvojne infrastrukture kljub vsemu za večletne projekte, ne pa za vsa izplačila, ki bodo realizirana v letu 2010," je poudaril.

(VR, STA)