Nizke temperature že dlje časa beležijo tudi na Obali, a bi po besedah Sovinca pticam mraz utegnil škodovati le, če bi se temperature toliko spustile, da bi led v celoti prekril soline. "Ponoči soline zamrznejo, čez dan pa led odmrzne, tako da večjega šoka ni," pojasnjuje Sovinc.

Sečoveljske soline od konca januarja gostijo ptico vrste plamenec, med ljudmi sicer bolj znano pod imenom flamingo. Sovinc obisk plamenca, obročkanega leta 2009 na območju izliva reke Pad, povezuje z iskanjem novih gnezditvenih območij. Samci namreč v procesu odraščanja še pred spolno zrelostjo zapustijo območje, kjer se je izvalili, in poiščejo novo gnezditveno območje.

Plamenci so bili po koncu druge svetovne vojne sicer izredno ogroženi, kasneje, ko so jih sredozemske države zaščitile in jim tako omogočile gnezdenje, pa se je njihovo število povečalo, pojasnjuje Sovinc. V Sečoveljskih solinah se plamenci navadno ustavijo v zimskih mesecih, potem pa odletijo.

Mraz pa ni ustavil novih projektov, s katerimi želijo v podjetju Soline, pridelava soli, ki upravlja s krajinskim parkom, v soline pritegniti več obiskovalcev. Po besedah direktorja Alojza Jurjeca se bodo v pridelavi soli letos lahko poskusili tudi obiskovalci solin. Urediti nameravajo namreč demonstracijsko solno polje, na katerem bodo obiskovalci pod nadzorom pobirali sol.

Piransko sol želijo povezati z vrhunsko kulinariko, zato se z znanimi primorskimi kuharji pogovarjajo, da bi v kuhinji na solinah prirejali kuharske delavnice. Kuharji bi kot začimbo seveda uporabljali domačo piransko sol in solni cvet. Potrebno bi bilo še urediti jedilnico, potem pa bi solinarsko malico, piranskega brancina in druge specialitete lahko ponudili tudi organiziranim skupinam.

Sečoveljske soline bodo kot partner v prihodnjih dveh letih sodelovale tudi pri mednarodnem projektu Sanbox, vključenem v sedmi okvirni program EU za raziskave, tehnološki razvoj in prireditvene dejavnosti. Projekt, namenjen razvijanju okolju prijazne alternativne oblike javnih stranišč, vodi Norveška v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami različnih držav EU.

S slovenske strani pri projektu sodeluje Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Sečoveljske soline pa bodo skupaj s Švico v vlogi poskusnega območja, pojasnjuje Sovinc. Nova stranišča, ki bodo uporabljala tehnologijo biološke predelave, vakumiranje in filtriranje s pomočjo rastlinske čistilne naprave, bodo postavili na vhodu v krajinski park Sečoveljske soline.

"Obiskovalcem bi radi zagotovili višji standard, obenem pa bi obstoječe sanitarije zamenjali z okolju prijaznimi," pojasnjuje Sovinc. Če bo projekt uspešen, bodo nove sanitarije zamenjale klasična premična kemična stranišča, s katerimi so si na vhodu v soline pomagali do zdaj. Poskusni objekt z novimi sanitarijami bodo v solinah postavili do marca, projekt je namreč uradno stekel že konec lanskega leta.

(STA)