Slovesnega odkritja plošče v čast očetu slovenske književnosti, kot je na plošči zapisano v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku, se je udeležil tudi minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš.

Lepa kulturna slovesnost, ki je spremljala odkritje plošče Primožu Trubarju, zasnoval jo je arhitekt David Faganel, je potekala v dežju, kar pa ljudi ni odvrnilo od množične udeležbe. Organizatorji, dobesedno vse slovenske organizacije v Italiji pod vodstvom Konzulte za vprašanja mestne etnične manjšine, so na slovesnem odprtju pričakovali goriškega župana Ettora Romolija, ki pa se slovesnosti kljub dani obljubi, da bo prišel in spregovoril, ni udeležil, poslal pa je predsednika občinskega sveta goriške občinske uprave Rinalda Rolda, ki je zbrane pozdravil v imenu goriške občinske uprave.

Pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja so združeni slovenski goriški pevski zbori zapeli najprej Trubarjevo pesem in tako uvedli številne nagovore, medtem ko je vse prisotne nagovoril v treh jezikih z okna, od koder je leta 1563 v Gorici pridigal Trubar, igralec Robert Cotič v vlogi Primoža Trubarja.

Predsednik Konzulte za vprašanja mestne etnične manjšine Ivo Cotič je v slovenskem in italijanskem jeziku prisotnim povedal, da bo plošča v trajen spomin na človeka, ki je govoril v Gorici pred stoletji v treh jezikih Gorice, predvsem pa naj bo v spomin na očeta slovenske književnosti in doprinos k sožitju med narodi.

Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš, ki se je slovesnega odkritja udeležil s slovensko generalno konzulko v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan, je v svojem nagovoru izpostavil predvsem željo, "da bi Gorica v bližnji prihodnosti zaživela dan, ko bi v Gorici lahko novi Trubar govoril samo v enem jeziku, a bi ga vsi razumeli". Žekš je tudi poudaril, da je zelo pomembno, da plošče Primožu Trubarju niso postavile samo slovenske organizacije, ampak da je pokroviteljstvo nad dogodkom prevzela tudi goriška občinska uprava, kar po njegovem pomeni, da se v Gorici vsi zavedajo pomembnosti plodnega sožitja med tamkaj živečimi narodi.

Sicer pa sta o življenju in delu Primoža Trubarja, ki je leta 1563 v Gorici prebil 14 dni in pridigal v nemščini, slovenščini in italijanščini, govorila slavnostna govornika, zgodovinar Silvano Cavazza in profesor klasičnih jezikov na liceju Primoža Trubarja v Gorici Nadja Marinčič, ki je izpostavila predvsem Trubarjevo velikansko delo na področju slovenske književnosti in zatrdila, da gre prav njemu zasluga, da od Trubarjevega časa naprej "nihče ni mogel več izbrisati slovenščine iz seznama evropskih jezikov".

Svečanega odkritja spominske plošče Primožu Trubarju so se udeležili v imenu mestne uprave prefektinja Maria Augusta Marrosu, goriški kvestor Antonio Tozzi ter vsi slovenski izvoljeni predstavniki v občinski in pokrajinski svet, prišel je tudi novogoriški župan Mirko Brulc, prisotna pa sta bila tudi predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Drago Štoka in Rudi Pavščič ter vrsta drugih osebnosti iz javnega življenja na Goriškem.

(STA)