Avtor prispevka v Primorskem dnevniku Marjan Kemperle ugotavlja, da se nekateri kraji, ki se nahajajo v Sloveniji in na Hrvaškem, med prvo in drugo svetovno vojno pa so vsled podpisa tako imenovane rapalske pogodbe iz leta 1920 med Italijo in takratno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev spadali v sklop italijanske države, s svojimi poitalijančenimi imeni najdejo na spletnih straneh italijanskega ministrstva www.pubblica.istruzione.it.
Zadevo je odkril Miloš Jugovic, ki poučuje tehnologijo na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča (s slovenskim učnim jezikom) v Dolini pri Trstu, med brskanjem po novem portalu Scuola mia (Moja šola), ki je začel delovati 18. februarja, njegov namen pa je vzpostaviti računalniško sodelovanje med šolami in družinami.
Na portalu Scuola mia je mogoče poiskati posamezno šolo, pri čemer so navedene tako posamezne italijanske dežele kot pokrajine. Tako je Jugovic s klikom najprej poiskal deželo Furlanijo-Julijsko krajino (FJK - Friuli Venezia Giulia), nato pa pokrajino Trst (Provincia di Trieste), kjer je odkril, da slednja obsega tudi občine Dutovlje, Postojna, Pivka, Slavina in Reka, ki se nahajajo v Sloveniji oziroma na Hrvaškem, na portalu pa so označene z italijanskimi oziroma poitalijančenimi imeni Duttogliano, Postumia Grotte, San Pietro del Carso, Villa Slavina in Fiume.
Prav tako je odkril, da je tudi v sklop goriške pokrajine italijansko ministrstvo za šolstvo vključilo kraje, ki se nahajajo v Sloveniji: gre za Kanal, Kobarid, Grahovo ob Bači, Idrijo, Miren, Renče, Anhovo in Šmartno, ki so na portalu označeni kot Canale d'Isonzo, Caporetto, Graccova Serravalle, Idria, Merna, Ranziano, Salona d'Isonzo in San Martino Quisca.
Avtor prispevka prinaša tudi pričevanja tajnic šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, po katerih je bilo tovrstne sezname občin mogoče najti na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo že v preteklosti, vendar so imele dostop do njih le šole in šolski uradi in niso bili dostopni javnosti.
Po letošnjem 18. februarju se je z začetkom delovanja portala Scuola mia stvar spremenila, saj so ti podatki odslej dostopni tudi družinam in posledično širši javnosti. Pri tem Kemperle ugotavlja, da se italijanska ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini po eni strani zavzema, da bi postala italijanska šola internetno moderna, po drugi pa dopušča, da ostaja, vsaj kar se tiče geografske razsežnosti, priklenjena na čas rapalske meje.
(Na sliki: Mariastella Gelmini)
(sta)
