Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem in Fakulteta za humanistične študije bosta svetovni dan frankofonije, 20. marca, obeležila s številnimi dogodki, ki bodo potekali skozi ves mesec.

V četrtek bo tako v predavalnici Burja 1 ob 14. uri predavanje ambasadorke Republike Francije v Ljubljani Nicole Michelangeli na temo kulturne diplomacije. Po predavanju pa bo Michelangelijeva skupaj z direktorjem Francoskega inštituta Charles Nodier, Jeanom Jacquesom Victorjem obiskala rektorat UP in na ta način potrdila večletno sodelovanje v programu UP približevanja frankofoniji 2009 - 2010. Skupaj bosta obiskala tudi pouk francoščine in se srečala s fankofonskim društvom.

Prihodnji torek bo ob 17. uri  na Centru za jezike in medkulturno komunikacijo gostujoče predavanje Spoznajmo Kamerun, ki ga bo vodil tuji asistent na Gimnaziji Piran Mama Michel.

Četrti  teden marca pa bosta na sporedu kar dva dogodka, in sicer v ponedeljek, 22. marca bo ob 11. uri v predavalnici Burja predavanje o Frankofonski književnosti v Švici, ki ga bo vodila Valentine Nicollier iz Univerze Lausanne, ki ga organizira Švicarsko veleposlaništvo v Ljubljani.

Dan kasneje pa bo ob 16. uri v prostorih Armerije Mlada frankofonija - predstavitev obalnih gimnazijcev in njihovih prispevkov v francoščini v sodelovanju s Faros, Univerzo za tretje življenjsko obdobje Piran.

Vse od 22. marca do 1. aprila pa bo avli Fakultete za humanistične študije potekala razstava o aferi Dreyfus.

Mesec frankofonije, ki ga letos prvič obeležujejo na primorski univerzi, je nekakšna oblika podpore novega študijskega programa Medkulturno jezikovno posredovanje, ki naj bi ga FHŠ začela izvajati že oktobra letos. Kot so povedali na FHŠ se bo s omenjenim študijskim programom na Univerzi na Primorskem kot študij jezika in študijskih predmetnih vsebin uvedel poleg  angleščine uvedel tudi francoski jezik.  

Sicer je Mesec frankofonije na UP pričel s predstavitvijo znanstvene monografije Zgodovina pozabe - L'histoire de l'oubli, ki je tudi ena redkih monografij v francoskem jeziku, ki je v zadnjem času izšla pri slovenskih založbah. Omenjena zbirka je izšla pri založbi Annales, ki je ob 200-letnici ilirskih provinc predstavila različne pozabe v postsocialističnem in postkolonialnem kontekstu v luči sodobnih znanstvenih obravnav. Številni prispevki k posameznim poglavjem knjige - Teorije, Družbena Klinika, Zgodovina in Estetika - so plod uglednih profesorjev in raziskovalcev domačih logov, pa tudi frankofonskih in drugih držav, kot denimo Alžirija, Francija, Kanada, Libanon, Indija, Bolgarija, Senegal in Madagaskar.