Roka Žarnića, Juri in Križman sprašujeta, ali obstajajo zakonske možnosti za dodelitev stavbnih zemljišč Mestni občini Koper (MOK), ki bi nadomestila tista, ki so postala del rezervata Škocjanski zatok.

Tudi na kmetijskega ministra Pogačnika sta naslovila nekaj vprašanj, med njimi ali obstaja možnost, da bi država prenesla v občinsko last kmetijska zemljišča, s katerimi razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov na tem območju. Zanima ju še, ali obstajajo kakšni zadržki glede možnosti opredelitve teh zemljišč za zazidljiva, saj gre za pretežno kmetijska zemljišča druge kategorije, ki se nahajajo v bližini zemljišč, ki so že danes namenjena gradnji oziroma je bila zanje podana pobuda za spremembo namembnosti kot to velja za območje državnega lokacijskega načrta za Luko Koper.

Kot v nadaljevanju navajata primorska poslanca, je državni zbor leta 1998 sprejel Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok, s katerim je postavil temelje za zaščito vodnega in močvirnatega območja na jugu koprskega mestnega jedra. Po sprejetju Uredbe o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok, pa je novembra lani agencija za okolje izdala delno odločbo, s katero je približno devet hektarjev naravnega rezervata prevzela v državno last, do ostalih parcel pa si je pridržala pravico, da to stori z dopolnilno odločbo.

Poslanca zato ocenjujeta, da je MOK pozitivno sprejela zamisel o vzpostavitvi naravnega rezervata Škocjanski zatok, saj se je zavedala njegovega velikega pomena. ''Danes, ko je ritem življenja še toliko neizprosen, se takšna odločitev kaže kot več, kot pravilna, saj Škocjanski zatok ne služi le živalim in rastlinam, ki tam domujejo, ampak čedalje bolj tudi neposredno ljudem, ki lahko na tem območju najdejo stik z naravo in vsaj začasno razbremenimo dušo in telo pritiskov hitrega mestnega življenja,'' pišeta Juri in Križman, ki še ugotavljata, da je Koper je z rezervatom veliko dobil.

''Vendar je MOK po drugi strani izgubila zazidalne površine, njeni vodilni pa so od samega nastanka zamisli o zaščiti zatoka opozarjali na potrebo po iskanju alternativnih rešitev, ki bi lahko nadomestila izgubljene zazidalne površine,'' opozarjata primorska poslanca, ki ju zato zanima, ''ali obstajajo druge zakonite možnosti, s katerimi bi lahko MOK pridobila nadomestne nepremičnine.''

''V prizadevanjih po ureditvi možnosti za svoj nadaljnji razvoj, je že junija leta 2002 takratni koprski župan Dino Pucer dosegel dogovor z nekdanjim ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem, s katerim sta sklenila smernice glede urejanja rezervata Škocjanski zatok in se dogovarjala tudi o nadomestitvi stavbnih površin, ki so postala del rezervata,'' se spominjata poslanca.

Danes Luka Juri in Marjan Križman opozarjata, da dosedanja prizadevanja niso obrodila nobenih ustreznih rezultatov, nastali položaj pa, po njunem mnenju, postaja vse bolj zapleten, saj negotovost glede nadomestnih zemljišč in ustreznih zemljišč za urbani razvoj MOK ovira tudi proces prostorskega in razvojnega planiranja.