V MSi pozivajo vlado k umiku predloga, študentska organizacija pa od premiera zahteva razrešitev Svetlika, v podmladku SLS pa menijo, da bo zakon študente deprivilegiral. Predlog zakona o malem delu, ki je bil pripravljen brez analiz in socialnega dialoga, po mnenju študentov nedvomno ukinja študentsko delo, čeprav je minister Svetlik večkrat poudaril, da ga zgolj ureja. Kot so sporočili, so predstavniki študentov večkrat izpostavili, da je malo delo dobro za upokojence, nikakor pa ne za študente, dijake in brezposelne. Takšna oblika dela bi v Sloveniji pripeljala do povečanja deleža nestabilnih in atipičnih zaposlitev, je v odzivu na predstavitev zakona o malem delu zapisala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).
ŠOS zato od predsednika vlade poleg razrešitve ministra Svetlika zahteva tudi obljubljen drugi sestanek med predstavniki študentov, predsednikom vlade in predsedniki parlamentarnih strank, so še zapisali.
Tudi v Novi generaciji SLS menijo, da se bo z zakonom študentski delež znotraj t.i. malih del enormno znižal ter da bodo študentje depriviligirani napram brezposelnim in upokojencem. Študentje namreč občutno manj časa lahko namenijo zgolj in samo delu zaradi vseh študijskih obveznosti, zato so posledično manj fleksibilni, to pa jih postavlja v neenakopraven položaj, so zapisali v sporočilu za javnost.
Sicer se v podmladku SLS strinjajo, da je ureditev trenutnega koncepta študentskega dela nujno potrebna, saj je popolnoma izgubila svoj osnovni namen kot ukrep v smislu pomoči študentom ob študiju, vseeno pa ocenjujejo, da zadeve niso tako enostavne, kot si jih predstavljajo predlagatelji.
Hkrati pa v Novi generaciji obžalujejo umik ŠOS iz pogovorov z vlado. "Prehitro se je umaknila iz dialoga, v katerem bi morala zagovarjati predvsem interese študentov, kar naj bi bila temeljna naloga, tako pa se je večino pogovorov vrtelo okoli financiranja njihove organizacije," pišejo.
Kritični so tudi v Mladi Sloveniji - podmladku NSi, kjer pozivajo vlado, da umakne predlog zakona o malem delu v takšni obliki, kot ga je danes predstavil Svetlik. Menijo, da bo predlog zakona poslabšal socialni položaj slovenskih študentov, saj je mnogim študentsko delo edini vir prihodka in socialno razbremeni tudi starše, je v sporočilu za javnost zapisala MSi.
Ministra pozivajo, naj najprej poskrbi, da bodo imeli študenti možnost bivanja v študentskih domovih in možnost štipendije. Omejitev študentskega dela na 728 ur letno in omejitev urne postavke pa po njihovem mnenju krati temeljne pravice po delu in zaslužku za dostojno preživetje. Zapisali so še, da je največji udarec za študente 30-odstotna obdavčitev. Tako visoka obdavčitev kaže na požrešnost vlade, ki jo skrbi samo državna blagajna, ne glede na posledice.
Iz Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) pa so v sporočilu za javnost napovedali, da bodo njihovi predstavniki naslednji teden pripravili različne aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti na neprimernost in negativne posledice uvedbe zakona o malem delu. Tako bodo v ponedeljek na promenadi na Pristaniški ulici v Kopru s plakati in letaki študente in širšo javnost obveščali o vsebini zakona, ki po njihovem "bistveno posega v pravice in slabša socialni položaj slovenskega študenta".
Pripravljen predlog prvih sprememb zakonodaje na trgu dela
Ministrstvo za delo je v javno razpravo poslalo predloga novele zakona o delovnih razmerjih in novega zakona o urejanju trga dela. Predlagano je med drugim skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin ter zvišanje nadomestil za čas brezposelnosti in širjenje kroga upravičencev do teh nadomestil.
Glavni cilj sprememb je povečati prožnost pri zaposlitvah za nedoločen čas in varnost pri prožnih oblikah dela, kjer je zaščita sedaj prenizka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Po predlogu sprememb zakona o delovnih razmerjih bi odpovedni rok za delavce z vsaj 25 leti delovne dobe pri delodajalcu znižali s 150 na 90 dni, za delavce z vsaj 15 leti delovne dobe pri delodajalcu pa s 75 na 60 dni. Odpovedni rok za delavce z vsaj petimi leti in z manj kot petimi leti delovne dobe pri delodajalcu bi ostal pri 45 oz. 30 dneh.
Odpravnina bi bila po predlogu izenačena ne glede na delovno dobo in bi znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
Zaščititi želijo pravico do dela in ne do delovnega mesta pri istem delodajalcu. "V praksi se dogaja, da delodajalci, ki se znajdejo v težavah, nimajo dovolj sredstev za izplačilo odpravnin, kar lahko pomeni stečaj, delavci pa tako izgubijo zaposlitev, hkrati pa iz stečajne mase malokdaj dobijo odpravnino," pravi Svetlik in dodaja, da so dolgi odpovedni roki in visoke odpravnine eden ključnih razlogov, da se delodajalci namesto za zaposlovanje za nedoločen čas odločajo za zaposlovanje za določen čas.
Zakon o delovnih razmerjih določa minimalne pravice, ki so lahko v kolektivnih pogodbah urejene bolj ugodno. "Zakon ne pomaga kaj dosti, če se delodajalci in delojemalci ne bodo dogovorili, da bodo tisti, kar gre prek minimalnih standardov, tudi spremenili," pravi minister.
Ministrstvo sicer pripravlja temeljito prenovo zakona o delovnih razmerjih. Posebna delovna skupina bo do aprila oblikovala izhodišča za razpravo, zakonski predlog pa bo po Svetlikovih besedah v DZ še pred koncem leta.
V pripravi je tudi poseben zakon, ki bo po avstrijskem vzoru uvedel sklad za odpravnine.
Kriza je ob rasti brezposelnosti pokazala, da sedanji sistem zavarovanja za primer brezposelnosti ne nudi zadostne varnosti, pri čemer izstopajo zlasti mladi, ki so težko dosegli vstopni pogoj za pridobitev denarnega nadomestila, pravi Svetlik.
Po predlogu novega zakona o urejanju trga dela, ki bo nadomestil sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, bi pravico do nadomestila pridobil posameznik, ki je bil v delovnem razmerju vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (sedaj vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih).
Osnova za odmero nadomestila bi bila povprečna plača posameznika v osmih mesecih (sedaj v 12 mesecih). Višina denarnega nadomestila bi prve tri mesece prejemanja nadomestila znašala 80 odstotkov plače (sedaj 70 odstotkov), naslednje mesece pa enako kot sedaj 60 odstotkov plače. Nadomestilo bi bilo kot doslej omejeno na največ trikratnik minimalne plače.
Višina nadomestil se je sicer zvišala že z dvigom minimalne plače. Minimalno denarno nadomestilo se je povečalo z 272 na 334 evrov bruto oz. z 212 na 260 evrov neto, najvišje nadomestilo pa z 816 na 1003 evre bruto oz. s 588 na 728 evrov neto.
Po predlogu novega zakona se bi minimalno nadomestilo zvišalo na 350 evrov bruto oz. 273 evrov neto.
Trajanje prejemanja nadomestila bi po novem znašalo tri mesece za zavarovalno dobo od devetih mesecev do petih let (sedaj od enega leta do petih let). Za ostale zavarovance se trajanje prejemanja nadomestila ne bi spremenilo.
Po sedanji ureditvi je za nadomestila letno potrebnih okoli 220 milijonov evrov, spremembe pa bodo zahtevale od 10 do 15 odstotkov več sredstev. Pričakujejo, da bo število prejemnikov nadomestil povečalo za okoli pet odstotkov, pri čemer naj bi se povečal delež mladih, je povedal vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko.
Pri aktivni politiki zaposlovanja bodo uvedli možnost zamenjave na delovnem mestu in delitev delovnega mesta (job rotation in job sharing). Omogočena bi bila tudi delna brezposelnost ter vključevanje brezposelnih v malo delo, da bi ohranili stik s trgom dela. Ta obseg dela bo omejen na 200 evrov neto, pri čemer bi ohranili pravico do sorazmernega denarnega nadomestila.
Vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja pa bodo razširili še na delavce, ki jim grozi izguba zaposlitve. Nekatere storitve (informiranje o trgu dela, karierna orientacija, priprava na zaposlitev in posredovanje zaposlitve) bodo poleg zavoda za zaposlovanje opravljali tudi koncesionarji.
Predlog novele zakona o delovnih razmerjih upošteva tudi odločitev ustavnega sodišča glede izenačitev pristojnosti svetov delavcev in delavskih zaupnikov s pristojnostmi sindikatov v podjetjih, kjer ni organiziranega sindikata.
Oba predloga bo predvidoma naslednji petek obravnaval Ekonomsko socialni svet.
(sta, vr)
